Ob pustu mora biti naša miza bogato obložena s pustnimi dobrotami

Pust nas spomni na zabavo, ples, maškare, vragolije, preganjanje zime in pustne dobrote. Ko nam na vrata pozvonijo pustne šeme, le te prinašajo srečo in dobro letino, zato so jih vsi pri hiši vedno veseli.

Praznovanja pusta se zagotovo najbolj veselijo najmlajši, saj se lahko našemijo v različne kostume. Ko hodijo od hiše do hiše, se po ulici razlega otroško veselje in kričanje. “Imate kaj za pusta hrusta?” Konec dneva pa se zadovoljni vrnejo domov, s polnimi žepi sladkarij in drobiža.

Vendar pa pust ni bil vedno takšen, kot ga poznamo danes.

Izvira še iz Rimskih časov, ko so si ljudje nadeli grozne maske, ki so predstavljale umrle prednike in tako preganjali zimo, mraz in zle duhove. Kasneje, ko se je običaj pomešal s keltskim, je pustovanje dobilo pomen odganjanja zime in privabljanje pomladi v deželo.

Pri nas je bil pust prvič omenjen v 17. stoletju. Maske so v tistih časih izdelovali doma, uporabili so stara oblačila, pobrskali po bližnjem gozdu, uporabili saje. Otroci so hodili od hiše do hiše, prinašali veselje in odganjali zimo. V zameno so tudi takrat dobili kakšen kovanec ali pustno dobroto.

Pust je vezan na datum Velike noči, ki pa se prav tako vsako leto spreminja. Velika noč pride vedno na 1. nedeljo po 1. spomladanski polni luni. Ponavadi so datumi velike noči nekje med sredino marca in koncem aprila. Kako pa sedaj pridemo do pustnega dne? Od datuma Velike noči odštejemo 47 dni in dobilo pustni torek.

Pustovanje se začne že pred pustnim torkom, na debeli četrtek, vrhunec praznovanja je zagotovo pustna sobota in nedelja, ko se odvija tudi največ pustnih karnevalov. Na torek pustne maske preganjajo zimo in v deželo kličejo pomlad, na pepelnično sredo pa pust dokončno pokopljejo in prične se 40-dnevni post.

V Sloveniji se tradicinalno pustne povorke odvijajo na vikend pred pustnim torkom. Najbolj znana praznovanja so kurentovanje na Ptuju, laufarija na Cerknem in karneval v Cerknici. Najbolj znana maska pa je zagotovo glasen kurent.

Da pa ne pozabimo še na pustno hrano, ki jo zagotovo vsi obožujejo. Kdo pa ne uživa v mastnih krofih, flancatih ali miškah? Jedi v pustnem času res niso najbolj zdrave, ampak 1x na leto se lahko brez slabe vesti malo pregrešimo.

Ob pustu so mize obložene s sladko ocvrto hrano, najbolj znan pa je seveda pustni krof, polnjen z marelično marmelado. Obvezno pa se najdejo tudi kvašeni ali krhki flancati in majhne miške. Od kje in kdaj izvirajo krofi ni znano. Slovensko ime “krof” naj bi povzeli po nemški besedi “krapfen”.

Zagotovo pa poznate tudi star rek “Pust mastnih ust.” Rek ima namreč simbolni pomen, saj želimo z mastnimi ocvrtimi jedmi privabiti obilno letino in se dobro najesti pred prihajajočim postom. Nekoč je veljalo, da se ob pustnem času porabijo vse zaloge zimskih kolin, saj bi se drugače nesoljene in neprekajene jedi pokvarile.

Ker pustu sledi 40-dnevni post, se je potrebno dobro najesti vseh dobrot. Med postnim časom na mizi ni mesa, da se telo lahko očisti vseh strupov.

Kaj pa se danes najde na pustnih mizah poleg sladkih jedi? Značilne pustne dobrote so tudi ričet, svinjska juha, klobase, pečenka, krvavice, zelenjavne juhe, jedi z zeljem, kislo zelje in kisla repa, krača, ocvirki, ocvirkovca, svinjski vrat, potice, pogače, kaše, žganci in krompir.

Je pa v zadnjih letih nezdrava pustna hrana dobila tudi bolj zdrave različice. Od brezglutenske, veganske, pečene v pečici, s polnozrnatimi mokami. A marsikdo se bo še vedno držal načela, da pust mora bit masten okrog ust.

Se tudi vi kot otroci preprevali pustni pesmico: “Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo smeh vam in s smehom pomlad. Zato pa nam dajte en dinarček dva, tri kroge, tri bobe in košček mesa.”