Špinača, nežni zeleni listki polni zdravja

Špinača izvira iz Perzije, v Evropo pa je prišla šele v 12. stoletju. Najprej so jo spoznali v Španiji, nato pa se je v 14. stoletju razširila še proti Angliji in Franciji. Danes je letna svetovna proizvodnja špinače kar 26 milijonov ton, največ pa jo pridelajo na Kitajskem, kar 90%.

Verjetno ne boste verjeli, vendar je špinača sorodnica rdeče pese in kvinoje. Je letna rastlina, ki v povprečju zraste do 30 cm. Sejemo jo lahko dvakrat letno, februarja in marca, nato pa še avgusta in septembra. Čez poletje se sejanje ne priporoča, saj zaradi visokih temperatur prehitro zacveti. Nabiramo jo tako, da vedno trgamo zunanje, večje liste, tako se bodo iz sredinskih lahko razvili novi lističi. Vedno nabiramo mlade listke, ko pa se pojavijo nastavki za cvetenje, vso špinačo porežemo in jo shranimo, najboljše v zamrzovalnik.

Je špinača res tako zelo zdrava?

Špinača je izjemno zdrava, saj vsebuje obilico hranilnih snovi in antioksidantov. Med vitamini prevladujejo A vitamin, C vitamin, K vitamin, folna kislina in vitamini B6, B1, B2, B3 in E. Od mineralov pa najdemo zakladnico železa, kalcija, kalija, magnezija, mangana, fosforja, cinka in natrija.

Zaradi vseh teh vitaminov in mineralov pa z rednim uživanjem skrbimo tudi za naše zdravje. Špinača namreč vpliva na zdravje naših oči, zmanjšuje stres, z njo znižujemo krvi tlak, preprečujemo nekatere vrste rakavih obolenj. Antioksidanti, ki so skriti v zelenih lističih, skrbijo za lepo in zdravo kožo in lase. Špinača pozitivno vpliva na delovanje imunskega sistema, skrbi za naš živčni sistem, za trdne kosti, uravanava krvni sladkor, uravnava sladkorno bolezen, preprečuje astmo, preprečuje bolezni srca, zmanjšuje tveganje za kap. Priporoča se tudi v nosečnosti, saj vsebuje veliko folne kisline.

Kljub temu, da je špinača zelo zdrava, pa lahko nekaterim povzroča tudi težave. Predvsem naj se špinače izogibajo ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom zaradi vsebnosti kalija. Ker vsebuje tudi K vitamin, ki skrbi za strjevanje krvi, pa naj se špinači izogibajo tudi ljudje, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi.

Kaj vse lahko pripravimo iz špinače?

Špinačo lahko kupimo skoraj preko celega leta, glavna sezona pa je med marcem in junijem. Če je le mogoče, kupujte lokalno špinačo, pridelano na ekološki način, saj se s tem izognemo pesticidom. Pri nakupu smo pozorni, da so lističi lepe temno zelene barve, brez poškodb. Največ hranilnih snovi bomo ohranili, če špinačo uživamo svežo. Odrezana špinača, tudi če jo hranimo v hladilniku, hitro izgublja hranila. Po 8 dneh naj bi jih izgubila že skoraj 50%. Če je ne uspemo porabiti sveže, je najboljše če jo zamrznemo. Manjše porcije pripravimo tako, da jo zamrznemo v modelčkih za ledene kocke.

V kuhinji uporabljamo svežo, blanširano, zamrznjeno ali sušeno. Užitna je surova, lahko pa se tudi termično obdela. Najpogosteje se uporablja v mediteranski prehrani, kuhinji srednjega vzhoda in azijski kulinariki.

Mlade sveže nežne lističe je najboljše če uživamo surove v solatah, napitkih, sendivčih, starejše listke pa dodajamo juham, testeninam, rižotam, pripravljamo omake in omlete. Špinača se odlično ujame z muškatnim oreščkom, česnom, mlečnimi izdelki, ribami in mesom.

Najboljši recepti iz špinače

Zagotovo najbolj priljubljen recept v vsakem gospodinjstvu. Kremna špinača, ki ji lahko dodamo pire krompir, jajce na oko ali hrenovko.

Iz špinače lahko pripravimo tudi zelo zdrave napitke in sadno - zelenjavne skodelice.

Špinača se odlično ujame s piščančjim mesom. Pripravimo jo lahko kot glavno jed, skupaj z gratiniranimi njoki.

Kaj pravite na kremno špinačno juhico?

9 zanimivosti o špinači, ki jih mogoče še ne poznate

• 100g sveže špinače vsebuje le 25 kalorij
• Špinača vsebuje kar 91% vode, zato se med kuhanjem zmanjša za četrtino
• Špinača je bila 1. zamrznjena zelenjava, ki se je prodajala
• Kuharski recepti iz 19. stoletja so pri pripravi špinače predvidevali, da jo je potrebno vreti vsaj 25 min, drugače naj bi bila strupena
• Najhitreje raste v hladnem in mokrem okolju, ki je značilno za pomlad in jesen
• Med 1. svetovno vojno so v vino dodajali špinačni sok, ki so ga pili poškodovani vojaki. Špinača je bila koristna zaradi vitamina K, ki je gostil njihovo kri.
• Zeleno barvo, ki jo vsebujejo špinačni lističi, so nekoč uporabljali kot barvilo
• Jedi, ki med glavnimi sestavinami vsebujejo špinačo, imajo pogosto v imenu tudi besedo “Florentine”. Ime izvira iz 16. stoletja iz kraja Florence v Italiji, kjer je živela Catherine de Medici, žena francoskega kralja Henrya II. Catherine je špinačo namreč predstavila na francoskem dvoru, kjer so se odločili da bodo njej v čast vse jedi vsebovale ime “Florentine”
• Mornarja Popaja se vsi še spomnete kajne? Poznan je bil po mišicah in moči, ki jo je dobil, ko je pojedel konzervo špinače. S to risanko je špinača zaslovela in njena prodaja je leta 1930 narastla kar za 33%. Preobrazba je temeljila na veliki količini železa, vendar so znanstveniki kasneje ugotovili, da je prišlo do napake. Ko so leta 1870 raziskovali vsebnost železa, so po pomoti zapisali, da ga špinača vsebuje kar 35 miligramov, leta kasneje pa ugotovili da je bila vejica narobe postavljena in ga vsebuje “le” 3.5.