Seneni nahod

Eno prošnjo imam. Bi mogoče dr. Nahtigalova lahko kaj svetovala glede senenega nahoda? Občutek imam, da nas je vsako leto več, ki imamo te probleme.

Hvala.

Sončica.

Nenadno ali postopno draženje v nosu, na trdem nebu, v steni žrela in očeh, solzenje, kihanje in voden izcedek iz nosu. Če se pacientu taki simptomi pojavljajo ponavadi v začetku pomladi, bi lahko rekli, da ima po vsej verjetnosti seneni nahod. Seneni nahod je vrsta sezonske alergije in se pojavlja predvsem v obdobju od februarja do oktobra. Alergija pomeni nenormalno in burno reagiranje organizma na določeno snov, v primeru senenega nahoda na cvetni prah.

Spomladanski seneni nahod povzročajo leska, breza, vrba, pozneje, v zgodnjem poletju bukev, javor, hrast in travniške rastline (trave, timijan), v poznem poletju pa pelin in trstika. Včasih to sezonsko alergijo povzročajo tudi spore plesni, ki jih pogosto težko prepoznati in povezati z zadrževanjem v shrambah, včasih pa s poljedelskimi, vrtnarskimi deli ali cvetličnimi lončki.

Nekateri ljudje s senenim nahodom imajo poleg zgoraj naštetih simptomov tudi glavobole, temperaturo, lahko kašljajo, težko dihajo, postanejo razdražljivi ali potrti, izgubijo tek in slabo spijo.
Simptomi trajajo dokler je pacient izpostavljen cvetnemu prahu. Hudo je predvsem tistim pacientom, ki so alergični na več vrst cvetnega prahu.

Kot pri vseh alergijah je tudi pri senenem nahodu najbolje, da se čim bolj izogibamo alergenom, da smo torej v času cvetenja v zaprtih prostorih. Sicer pa seneni nahod zdravimo tako, da lajšamo simptome ali pa z vzročnim zdravljenjem.

Ena od terapij je hipersenzibilizacija. Gre za načrtno izpostavljanje manjšim odmerkom posameznega alergena, ki ga injiciramo v podkožje. Terapija traja dlje časa v rednih intervalih. S tem dosežemo, da se telo “navadi” na alergen in se nanj ne odziva več z alergijsko reakcijo. Kadar se alergenu ni mogoče izogniti, lahko na intenzivnost reakcije delno vplivamo tudi z imunoterapijo – hiposenzibilizacijo. Pri imunoterapiji majhne količine raztopljenega alergena injiciramo v bolnikovo kožo in s tem začne bolnik sam proizvajati blokirajoča protitelesa, s čimer zmanjšamo intenzivnost alergijske reakcije. Hiposenzibilizacijo izvajamo 3 do 5 let, injekcije ponavljamo v začetku na en teden, pozneje na 4 do 6 tednov. Imunoterapija je kar uspešna pri zdravljenju alergij na pelode pa tudi na hišni prah, pršice, strupe žuželk in živalski prhljaj.

Pri senenem nahodu lajšamo simptome z zdravili iz skupine antihistaminikov in kortikosteroidi. Na voljo imamo skoraj vse farmacevtske oblike - tablete, sirupe, mazila, raztopine... Uporabljajo pa se tudi zdravila za lajšanje težkega dihanja in za zmanjševanje oteklin nosne sluznice.

Seneni nahod je potrebno resno obravnavati, ker lahko za sabo pusti posledice in se razvije v astmo.

Zato vam predlagam, da se, če trpite za zgoraj navedenimi simptomi, posvetujete s strokovnjaki, pri svojem zdravniku ali v svoji lekarni.